Catholic.net - Krizarskih vojn ne mores razumeti, ce ne ves, kaj je bilo pred njimi

Krizarskih vojn ne mores razumeti, ce ne ves, kaj je bilo pred njimi

Krizarske vojne - to je prvi argument, s katerim ti bo postregel nasprotnik krscanstva, ce je govor o zgodovini katoliske Cerkve. Kako je bilo torej s tem?

Slavni zgodovinar Henri Pirenne trdi, da moramo zaceti srednji vek z islamsko ekspanzijo, ki da je bila bolj travmaticna od barbarskih invazij. V bliskovitem in nasilnem naletu je islam zasedel, opustosil in zasuznjil vrsto starih krscanskih dezel – Anatolijo, severno Afriko in Spanijo. Sredozemlje se je znaslo v muslimanskem obrocu. »Kristjanom se na morju ne more zibati niti ploh,« je napisal veliki arabski zgodovinar Ibn Khaldum. Islamske napadalnosti s tem ni bilo konec. Sicilijo so na primer napadli v letih 652,727,728, 732, 752.
L. 846 je prislo do prvega od dveh velikih opustosenj Rima. 30.000 oborozencev s 73 ladjami si je privoscilo Rim tja do cerkve sv. Petra in sv. Pavla. Podobne obiske je dozivljala vrsta italijanskih obmorskih mest.

Nic manj agresivni niso bili islamci na Srednjem vzhodu.
Leta 638 zavzamejo Jeruzalem, na oljcno nedeljo 938 napadejo procesijo z mrtvimi in ranjenimi. L. 966 ubijejo in zazgejo patriarha in opustosijo Bozji grob. Pod kalifom al-Hakimom (996–1021) je znano dolgo preganjanje kristjanov in judov, ki doseze vrhunec z unicenjem Bozjega groba 28. septembra 1009. Bizantinsko cesarstvo kleca pred Turki: l. 1071 v Manzikertu unicijo njegovo vojsko in ujamejo cesarja. Cez Evropo gre val panike, ker je islam ze osvojil Spanijo in se usmerja na Balkan, da bi uklescil Evropo od zahoda do vzhoda. »Proti letu 1090 – pise znani zgodovinar Grousset – se je turski islam, potem ko je skoraj v celoti pospravil Bizantince iz Male Azije, pripravljal na osvojitev Evrope.« Isti zgodovinar vidi v odlocitvi papeza Urbana II., ki je pozval Evropo k odporu, daljnovidno politicno dejanje.
Sprozilo je prvo krizarsko vojno, ki je bila v bistvu bolj obrambna kot napadalna, drugacna od modernih kolonialnih vojn, vojna v obrambo Bizanca, Bozjega groba in starih krscanskih dezel.

Ni mogoce zanikati velikega idealnega naboja, ki je zajel krscanske mnozice, ceprav so ga pozneje skvarile ambicije fevdalnih veljakov, plenitveni nagon in mascevalnost. Ce se slabo v cloveku ze tako uveljavlja v mirnem casu, kako se ne bi v vojnem?

Ce zakljucimo: zacetka krizarskih vojn ne mores razumeti, ce ne ves, kaj je bilo pred njim, namrec 400-letna agresivnost islama, ki si je na koncu, po zavzetju sredozemske Azije in Afrike, za zadnji cilj svojega osvajanja postavil zasovrazeno krscansko Evropo. Temu vecstoletnemu nacrtu je napravila konec zadnja krizarska vojna leta 1683, ko so kristjani morali resiti Dunaj turskega obleganja. Pri tem je s svojim vojaskim prispevkom odigrala odlocilno vlogo katoliska Poljska, kakor je stoletja pozneje z nekim duhovnim Sobieskim odlocilno prispevala k zmagi nad komunizmom.