Catholic.net - Verska strpnost in skupno dobro

Verska strpnost in skupno dobro - 3.del

Rad bi poudaril. Ljudje, ki vprašanja o èlovekovi resnici, svobodi in smislu, jemljejo resno, o njih ne bodo veè molèali. Ne bodo mogli. Vedno bodo delali v skladu s tem, kar verujejo, pa èeprav za ceno svojega dobrega imena in življenja. Vera je vedno nekaj osebnega, a nikoli ni zasebna. Vedno ima družbene posledice ali pa ni resnièna. Iz zato je vsaka definicija »strpnosti«, »tolerantnosti«, ki hoèe napraviti vero za neko zasebno lastnost ali za skupek osebnih mnenj, ki jih imamo lahko doma, o katerih pa naj bi v javnosti molèali, obsojena na propad.

Mišljenje, ki sumnièi vse, kar je versko, postaja že nova oblika nestrpnosti. Zadnji dve desetletji opažam, kako se ta vrsta posvetne nestrpnosti razrašèa v naši družbi. Moderni, laièni pogled na svet predpostavlja, da je vera isto kot praznoverje in potemtakem zmota, da ustvarja razdvojenost in konflikte in da je resnièna svoboda dosegljiva le tako, da Boga izloèimo iz javnosti.

Vendar, èe izkljuèimo Boga iz javnega govora, smo s tem izkljuèili tudi edino avtoriteto, ki je višja od politiène in ki edina zagotavlja svetost individualnosti. Èe nas je dvajseto stoletje kaj nauèilo, je to, da moderne države skušajo žreti svoje lastne ljudi in da jih ustavlja le odpor utemeljen v èloveškem duhu in zasidran v višji avtoriteti – kar skoraj vedno pomeni versko prièevanje.

Dobro veste, da je v Združenih državah danes ´duhovnost´ silno popularna, medtem ko je vernost kritizirana. Zasebna duhovnost utegne biti kar zadovoljiva, a postane prav lahko nekaka izumiteljska izkušnja. Dejansko more beseda ´duhovnost´ pomeniti, karkoli bi kdo rad. Duhovnost je zasebna, je osebna in konèno ni za posameznika niè bolj zahtevna, kot si on ali ona to želita.

Vernost, religioznost pa je povsem nekaj drugega. Beseda religioznost prihaja od latinske besede ´religare´, kar pomeni vezati. Religiozni verniki se navežejo na to, kar verujejo. Podredijo se skupnosti vernih s skupnim preprièanjem in upanjem. Skupnost vernih ima skupno zgodovino, ima pa tudi skupen namen in prihodnost, ki sta veliko moènejša od vsake politiène avtoritete. To pa ima seveda posledice. Stališèa posameznikov niso nevarna nobeni državi. Posamezniku lahko lažejo, mu grozijo, ga zapirajo ali ubijejo. Skupnost vernih pa za državo lahko predstavlja nevarnost. Verske prièe imajo moè in verske skupnosti je veliko težje utišati ali ubiti.

Iz tega razloga so bile velike moderne ideologije, pa naj si bo to marksizem ali fašizem ali kult sebiènega in udobnega ateizma, vedno nezaupne do veroizpovedi in so se jih bale, kar lahko vidimo dandanes tako v Evropi kakor v Združenih državah. Kar verujemo o Bogu, oblikuje to, kar verujemo o èlovekovi osebi. Kar pa verujemo o èlovekovi osebi, ima posledice, ki so socialne, gospodarske in politiène.

Seveda verska nestrpnost ni le vprašanje odnosa vere do države. Lahko se pojavi, ko razliène verske skuposti tekmujejo za isto dušo in za isti prostor. To ustvarja nov vir problemov. V najboljšem primeru bodo verniki razumeli, da je isti Bog ustvaril oboje, verne in neverne in da isti Bog zagotavlja pravice in dostojanstvo obeh. V najslabšem primeru pa vidijo verniki v nevernih ali v razliènih vernikih sovražnike, ki zaslužijo kazen.

Èloveška zgodovina pozna veliko primerov verskega nasilja in nestrpnosti. S tem v zvezi lahko omenimo preganjanje Judov po kristjanih, muslimansko podjarmljanje kristjanov, vojne med protestanti in katolièani pa nasilje med muslimani in hinduisti. Veliko ljudi je v tej zgodovini greha in krivde uporabljalo Boga kot opravièilo za svoja zla dejanja, kar marsikoga odvaèa od vere. Vendar naj bi nas razumevanje naše èloveške grešnosti nagibalo, da bi živeli svojo vero globje in bolj dosledno, nikakor pa ne, da bi jo zapustlili.
Mislim, da tudi beseda strpnost, ´toleranca´ predstavlja nekak problem. Toleranca pride iz latinske beseda ´tolerare´, ki pomeni nositi ali prenašati in ´tollere´, kar pomeni dvigati. Druge ljudi in njih preprièanja naj bi torej prenašali, z njimi ´potrpeli´ tako, kot nosimo neko breme ali kot prenašamo nadležen glavobol. Njen pomen je negativen. To ni kršèanska krepost.

Celoten text lahko preberete na tem naslovu: http://es.catholic.net/sicatholicnet/613/2012/.