Catholic.net - Rešitelj laične revolucije

Rešitelj laične revolucije

(Avtor teh misli je škof iz Huesca y Jaca, Španija, in so bile napisane pred par meseci, toda sporočilo je aktualno tudi danes in tukaj.Op. scn.)

Presenečajo napadi, katerih smo deležni kristjani, s strani najbolj totalitarnega laicizma, ki ne spoštuje ničesar in nikogar.

Priče smo neprestanih, bodisi prikritih, bodisi grobih poizkusov, da se iztrebi iz naše kulture sleherna sled krščanstva. Nekateri banalizirajo vse kar je krščansko s tem, da ponujajo ljudem nekak splošen ´bazar´, kjer je ´vse enako in kjer naj se vsak posluži po svoji volji´, drugi pa segajo naravnost po cenzuri ob slehernem javnem pojavu izražanja krščanske vernosti. Oblasti vseh vrst se neprestano trudijo, da bi krščanstvo relativizirale s tem, da mečejo vse vere v isti koš, ali pa ga porivajo iz javnosti v zasebnost, češ naj ostaja v zakristijah.

Neodkritosrčno snubljenje drugih velikih verstev z namenom oslabiti katoliško, je neskončno daleč od resničnega ekumenskega in medverskega dialoga, s katerim Cerkev vztrajno gradi mostove in stopa drugim naproti, brez vsake demagogije, z odkrito voljo iskanja skupne poti k miru. Jasen in miren zgled Benedikta XVI., je najboljše vodilo, ki si ga lahko želimo za katoliško skupnost, kljub temu, da hočejo nekateri usmeriti škofe do nasprotstev med seboj, ali proti svetemu očetu, ali celo proti družbi, za katero pravijo, da je ne razumemo.

Tako se bližamo slikoviti zakonodaji, ki nam lahko naloži podobne odloke, kot jih poznamo iz nedavnih totalitarizmov različnih predznakov v prejšnjem stoletju kot: »prepovedano je prepevati božične pesmi, ni dovoljeno krasiti izložbe z verskimi motivi, ali javno postavljati božična drevesca, prepovedane so božične stojnice, trije kralji ne smejo na cesto; le petelin bo še smel peti, a brez maše.« In tako bi mogli opisovati smešne napore s katerimi nam skušajo vsiliti svojo potuhnjeno nestrpnost, prikrito z globalnimi, mutastimi ali glasnimi zavezništmi, na tem dirkališču brez smisla, kjer nervozno begajo sem in tja z edinim namenom dodati dosedanjim še nekaj novih podpisov.

Vedno znova prihajajo na dan rešitelji nekega laičnega odrešenja, ki naj bi nas, uboge kristjane, osvobodili naših starinskih razvad in verskih bremen. Ni dovolj, da hočejo izbrisati Boga iz naše kulture, marveč nam hočejo vsiliti svojo. Kajti tudi oni imajo svojega boga, sicer majhnega in laičnega, a ga vendarle častijo, mu darujejo denar in iščejo na vsak način njegovo ustoličenje.

V navdušenju svojega ikonoklastičnega laicizma hočejo izriniti krščanstvo ne le iz šole ampak tudi iz življenja. Na novo bi radi iznašli umetnost in filozofijo, ponovno napisali glasbo in literaturo, obšli pravo in pojave socialne pravičnosti, pravice, civilizacije in kulture. Ker ne vedo, kako naj bi izruvali korenine, ki so globoke, ne varčujejo ne z domišljijo, ne z napori, da bi spremenili ves vrt krščanske religoznosti - v pustinjo. Presenečajo napadi, s katerimi se je totalitarni laicizem spravil nad kristjane, brez vsakega spoštovanja do vsega in do vseh in ki se ne ustavijo niti pred otroci, niti pred starši, kot dokazujejo nedavni dogodki po raznih šolah, ob kulturnih dejavnostih, ki so jih hoteli organizirati kot pripravo na Božič.

V svojih pastoralnih navodilih smo španski škofje ponovno zatrdili, da ne iščemo privilegijev, temveč svobodo. Naj tisti, ki ponovno odpirajo stare rane in spore ne poskušajo pokopati naših prepričanj, našega upanja ter naj ne cenzurirajo prisrčnega in lepega praznovanja Božiča. Najsi bo po trgih ali v katakombah, ne bomo prenehali peti Sveta Noč.