Kdaj bo Cerkev spremenila starokopitni nauk?

Pred časom je kristjanom nenaklonjena revija na svoji spletni strani objavila anketo, v kateri je spraševala, zakaj ljudje zapuščajo Cerkev. Najvišji odstotek je dobilo mnenje, da zato, ker ne popušča pri nauku, ki ni všeč ljudem. Danes je razširjeno mnenje, da bi zlasti katoliška Cerkev morala spremeniti nekatera svoja stališča, ker niso več sodobna, saj se je družba spremenila. Zanimivo je, da so nekatere verske skupnosti in Cerkve to celo poskušale, a s tem niso dosegle, da bi se jim napolnili božji hrami. Nasprotno, še bolj so se izpraznili. Kot zanimivost naj posredujem izkušnjo tiskovne predstavnice švedske škofovske konference, kjer je katoliška skupnost v manjšini. »A dogaja se nam, da nas ob moralno občutljivih vprašanjih prihajajo novinarji spraševat za mnenje in zagotavljajo: ´Vi ste še zanimivi, ker imate svoje stališče. Številni, tudi nekateri predstavniki verskih skupnosti, so ´izgubili´ svoje mnenje, oz. ga podredili stališču večine!´«

V življenju se je vedno potrebno odločati, zlasti za Boga. Kristus nas celo opominja, da se je potrebno zanj odločati »vsak dan« (prim. Lk 9,22) znova. Tudi v današnji božji besedi se srečamo s takšno odločitvijo. V prvem berilu izraelski voditelj Jozue sprašuje ljudi, če hočejo služiti Bogu ali bi raje služili komu drugemu. Ljudstvo mu je odgovorilo: »Mi bomo služili Gospodu!« (Joz 24,18). Jozue podčrta pomen svobode pri odločitvi za vero. Še bolj poudari pomen svobode Kristus v evangeliju, ko učence vpraša: »Ali hočete tudi vi oditi?« (Jn 6,67). Vera je preveč dragocena stvar, da bi jo vsiljevali kaj šele, da bi koga vanjo silili. Kristus pusti ljudem svobodo, a od svojih stališč ne odstopa, pa čeprav je večina proti njim. V zadnjih letih smo priče porastu sekt. Voditelji teh ločin so v nasprotju s Kristusom ljudje, ki radi prevladujejo nad drugimi ljudmi in jim tako jemljejo svobodo.

Prav ob današnjem evangeliju se lahko vprašamo, zakaj Kristus ni popustil večini, saj je »mnogo njegovih učencev odšlo« (66) od njega? Zakaj ni preklical svojega učenja o evharistiji? Ob tem primeru trčimo na splošni problem, kdaj prilagoditi svoje mnenje večini. Kristus ne popušča večini. Njegova Cerkev ne more ravnati drugače. Zaveda se, da resnica ni stvar glasovanja. Ljubezen ni rezultat glasovanja večine. Vedno me pretrese dejstvo, da so Hitlerjeva koncentracijska taborišča izglasovali z večino v parlamentu. A so rodila toliko zla!

Celo Jezus sam postane žrtev večine. Ko evangelist Marko poroča o Jezusovi smrtni obsodbi, zapiše: »In ti so ga VSI obsodili« (Mr 14,64). Množica je soglasno obsodila Jezusa na smrt. Ne samo da mnenje večine ni vedno dobro, včasih lahko postane celo nevarno ali naravnost satansko, ko o stvareh presoja neprečiščen človeški um. Ko odloča človek, katerega razum je navezan na greh ali je celo suženj kakšne strasti, potem ne bo odločal po kriteriju, kaj je prav ali kaj je dobro, ampak po tem, kar je koristno za človekov sebični jaz. In odločil se bo za to, tudi če bo cena tega smrt bližnjega.

Vera v Boga terja stalne svobodne odločitve. Če bomo sledili Kristusu, bomo svobodni. Svobodni nismo, če delamo, kar bi radi, ampak če delamo, kar je prav. Ko delamo, kar je prav, smo podobni glasbilu, ki lepo zveni, ker je pravilno uglašeno in nanj igramo pravilno. Prosimo Gospoda, da bi se v življenju vedno odločali zanj in ponavljali z apostolom Petrom: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš« (68).