Kdor ljubi, spolnjuje zapovedi

Pisatelj Ivan Cankar je v črtici Skodelica kave z izbranimi besedami opisal bolečino, ko je zavrnil ljubezen matere. Bil je doma na počitnicah in v skednju si je uredil prostor za pisanje. Nekega popoldneva si je zaželel kave, čeprav doma še za hrano niso imeli. Iznajdljiva materina ljubezen pa mu je čez nekaj časa prinesla kavo. Cankar zelo lepo opiše trenutek, ko se mu je mati bližala s skodelico kave, ki je bila izraz njene ljubezni. Pisatelj, zatopljen v pisanje, je mater neprijazno zavrnil, naj mu kavo prinese pozneje. Njo je to tako prizadelo, da se je začela tresti in je žalostna odšla. Takrat pa se je tudi sin ovedel, da ji je storil krivico. Neizmerno ga je bolelo, da je zavrnil njeno ljubezen. Ker je ljubil mater, mu je še po več letih bilo hudo, da jo je užalostil.

Kdor ljubi bližnjega, se bo trudil, da mu bo ugajal in mu bo hudo, če ga bo razžalil ali mu storil krivico. Do bližnjega bo tako pozoren, da bo izpolnil, za kar ga bo drugi prosil. »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi« (Jn 14, 15), pravi Kristus v evangeliju. Te besede vržejo novo luč na zahteve nekaterih sodobnikov, naj se odpravi vrsta zapovedi. Drugi podobno trdijo, da zapovedi sploh niso več potrebne. Zunaj konteksta ljubezni je to res.

»Če prihaja vse manj ljudi v cerkev, bi lahko malo omili zapoved, da ne bi bilo treba hoditi vsako nedeljo k maši,« mi je dejal eden od popularnih »sodobnih reformatorjev«. »Če je vedno manj duhovnikov in če se vedno več zakoncev loči, bi Cerkev lahko odpravila celibat in spremenila nauk o nerazvezljivosti zakona,« je bil še naprej praktičen. »Ker je vse več nasilja v družinah, lahko začnete pretepati svoje otroke!« sem bil jaz še bolj konkreten. »Ne, tega pa ne. Preveč jih imam rad!« »Ker imate radi otroke, jih ne pretepate. Ker imate radi ženo, ste ljubeznivi z njo. Ljubezen vam narekuje, da upoštevate svoje bližnje!« sem mu odgovarjal. »Če je vse manj ljudi v cerkvi, ni treba odpraviti zapovedi, ampak med ljudmi poživiti ljubezen do Boga in cerkve bodo polne.«

»Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi.« Ljubezen je stvar odnosa. Kdor bo imel z Bogom osebni odnos in ga bo ljubil, ga bo poslušal. Problem duhovnih poklicev in razpadanja zakonov ni problem zapovedi, ampak se poraja zato, ker ljudje nimajo osebnega odnosa do Boga. Je pa tudi tragika sodobnega, zlasti mladega človeka, ki ne izkuša več, da ga Bog ljubi in da lahko iz te ljubljenosti naredi nekaj velikega v svojem življenju. Temeljna težava ni v celibatu ali zakonski zvestobi, ampak v dejstvu, da ljudje niso več sposobni življenjske odločitve, ker se ne čutijo ljubljene. Z ukinitvijo zapovedi ne bi rešili ničesar, z oznanilom božje ljubezni pa marsikaj.

Ne izpolnjujemo zapovedi, da bi nas Bog ljubil, ampak zato, ker nas ljubi. Ker nas Bog ljubi in smo izkusili njegovo ljubezen, izpolnjujemo njegove zapovedi. »Podlaga« za izpolnjevanje zapovedi je prav izkustvo, da nas Bog ljubi. Ob nedeljah velikonočnega časa beremo pismo apostola Petra, kjer nagovarja vernike, naj živijo krepostno, ker so »izkusili, da je Gospod dober« (1 Pt 2, 3) in naj z njim, »živim kamnom«, vzpostavijo osebni odnos.

Gospod nas v prizadevanjih ne bo pustil samih, ampak nam bo poslal »Tolažnika, da bo ostal pri nas vekomaj« (16). Naj Sveti Duh v naša srca razliva Božjo ljubezen (prim Rim 5, 5), da bomo v zavesti, da nas Bog ljubi, izpolnjevali njegove zapovedi.