Mednarodno gibanje »Smo Cerkev«

Človekove pravice kot npr. poroka med homoseksualci oziroma homoseksualkami, odobravanje poročanja duhovnikov, žensko duhovništvo ... so le nekateri od predlogov gibanja, ki se sicer predstavlja kot katoliško, a zavrača cerkveno učiteljstvo.

Med katoličani v ZDA pa tudi drugod po svetu so se pojavile razne oporečniške organizacije, ki naj bi bile katoliške, pa hkrati zavračajo moralni nauk Kristusove Cerkve predvsem na področju spolne morale. Te organizacije in gibanja so se povezale v mednarodno mrežo imenovano »Mednarodno gibanje Mi smo Cerkev« (International Movement We Are Church – IMWAC). Predstavljajo se kot »mreža skupin, ki delujejo na različnih koncih sveta z namenom ustvariti dialog, ki naj pripelje do obnove in reforme v rimsko-katoliški Cerkvi.«

Voditelji tega gibanja trdijo, da nameravajo »prenoviti Cerkev v Jezusovem duhu«, a se potegujejo za radikalne spremembe v katoliški Cerkvi in nasprotujejo in celo obsojajo cerkveni nauk glede nekaterih moralnih vprašanj. Sovražnik duš, »oče vseh laži«, kot ga je imenoval Jezus, je očividno prevaral precejšnje število katoličanov in poskuša razrušiti Cerkev od znotraj.

Mednarodno gibanje »Smo Cerkev« se je pričelo v Avstriji leta 1992, ko je v javnosti objavilo svoj prvi »Manifest«. Na podlagi tega dokumenta so pričeli z akcijo za nabiranje podpisov, ki naj bi izrazili »nezadovoljstvo milijonov katoličanov«.

Ko je septembra 1995 »Združenje teologov Janez XXIII« organiziralo v Madridu teološki kongres, je na njem predstavil to gibanje in z njim povezano akcijo Hans Kung, ki mu je bila Cerkev odvzela pravico, da se sme predstavljati kot katoliški teolog. Od takrat se je pričelo pobiranje podpisov v podporo gibanju »Smo Cerkev«, tudi v Španiji.

Leta 1996 so se združile v Rimu iniciative oporečniških skupin iz različnih dežel, ki so zbirale podpise v podporo zahteve po spremembah, kot je bila izražena leta prej v Avstriji. V ta namen se je ustanovila svetovna mreža, s pomočjo katere se je gibanje hitro razširilo po Nemčiji in ostali Evropi pa tudi po Ameriki.

V ZDA sta podprli akcijo IMWAC za nabiranje podpisov oporečniški skupini »Women´s Ordination Conference« (Konferenca za duhovniško posvetitev žensk) in »Catholics speak up« (Katoličani se izrečejo), medtem ko je organizacija »Catholics for Free Chois« (CFFC – Katoličani za svobodno izbiro) sprejela to akcijo kot sopodpisnica. Slednja od teh organizaciji, ki se predstavljajo kot katoliške in so razširjene tudi po latinski Ameriki in Evropi, ima kot glavni namen širjenje antikoncepcije, splava in raznih pravic za homoseksualce, hkrati pa aktivno sodeluje z mednarodnim gibanjem »Smo Cerkev«.

Druga skupina, ki sodeluje z mednarodnim gibanjem »Smo Cerkev« z namenom okrepiti svetovno mrežo katoliških skupin, ki hočejo reformirati Cerkev, je »European Network«. Ta mreža, katere člani prihajajo v glavnem iz Belgije, Nizozemske, Švice, Nemčije, Češke, Irske in Francije, je pridružena skupinam katoliških desidentov v ZDA, med katerimi je tudi že imenovana CFFC.

Zahteve Mednarodnega gibanja Smo Cerkev

1 - Prevlada osebne vesti pri vseh moralnih odločitvah, posebno na področju spolne morale, kot je npr. vprašanje kontrole rojstev. (Pojasnilo: Vest ni vir morale, marveč priča o prisotnosti moralnega zakona, ki ga je Bog vložil v človekovo naravo. Potemtakem vest ne določa, temveč le odkriva, kaj je dobro ali slabo, in mora potemtakem slediti božjim zapovedim, kot jih uči Cerkev.)

2 - Zagotoviti človekove pravice v pogledu spolnosti vsem osebam ne glede na spolno usmeritev, kar pomeni sprejetje ´zakona´ med homoseksualci tudi v Cerkvi.

3 - Dovoliti, da smejo ločenci, ki se ponovno civilno poročijo, prejemati sveto evharistijo, ne da bi spremenili svoje stanje, to je brez kesanja, spovedi in prenehanja priležništva.

4 - Odobriti poroko duhovnikov in zagotoviti oporečniškim teologom in vsem vernikom, da se o cerkvenih zadevah izražajo ´svobodno´, tudi v nasprotju s tem kar uči Cerkev.

V Španiji se je pojavilo »Mednarodno gibanje Smo Cerkev« januarja 1998 z izjavo pod naslovom: ´Za cerkev, ki bo dosledno branila človekove pravice´. Izjava trdi, da je ´spolnost ena od dimenzij človeka, ki je po svojih možnostih in izrazih odprta tako heteroseksualnosti kakor homoseksualnosti´. Leta 2000 pa je dalo isto gibanje v javnost novo izjavo proti diskriminaciji oseb zaradi njihovega izražanja spolnosti in v obrambo pravic ´gejev in lezbijk´. To ´katoliško´ gibanje se je tudi javno izrazilo proti stališču španskih škofov za obrambo življenja.
 
Razne izjave gibanja ´Smo Cerkev´
 
1. Javna podpora duhovniku José Montero, ki se je izjavil za aktivnega homoseksualca in zavrača cerkveno stališče glede duhovniškega celibata. Gibanje ´Smo Cerkev´ zagovarja pravice homoseksualcev, da ustanovijo s svojimi partnerji stalna razmerja z istim socialnim in pravnim položajem, kot ga ima zakon med različno spolnimi partnerji, ter obžaluje stališče Kongregacije za verski nauk, ki take odnose obsoja.

2. Gibanje je podprlo tiskovno izjavo ´Krščanskega združenja gejev in lezbijk´ (ACGIL) proti Družinskemu leksikonu, ki ga je izdal papeški svet za družino, v katerem je zakon med homoseksualci obsojen.

Po drugi strani pa so skupine ACGIL pomagale širiti izjavo, ki jo je gibanje ´Smo Cerkev´ dalo v javnost avgusta 1996.

V Španiji je trenutno 97 organizacij, ki se zavzemajo za pravice gejev in lezbijk, od teh nekaj, ki se imenujejo ´krščanske´. Večina teh je včlanjena v »International Lesbian and Gay Associacion« (ILGA), ki je glavna organizacija homoseksualnih aktivistov na svetovni ravni.

Španski škofje so se izrazili proti gibanju »Smo Cerkev«, v sporočilu španske škofovske konference 10. julija 2002.

Napori oporečnikov za nov vatikanski koncil

´Nad 150 cerkvenih skupnosti, ki jih usmerja gibanje »Smo Cerkev«, je izdelalo in podpisalo ´poziv k pričetku novega konciljskega procesa z aktivnim sodelovanjem božjega ljudstva´ in k ´organizaciji mednarodnega srečanja za prenovo katoliške Cerkve´. To srečanje je organiziralo gibanje »Smo Cerkev« v Madridu, na univerzi Karla III., med 19. in 22. septembrom leta 2002. pod naslovom ´Drugačna Cerkev je mogoča´. Srečanje naj bi bilo ´kolektiven doprinos´ k mednarodni iniciativi za nov koncil katoliške Cerkve, ´ki jo spodbujajo katoliški škofje z namenom doseči nov vesoljni cerkveni zbor, kot nadaljevanje drugega vatikanskega koncila´. Gibanje izraža na ta način svojo podporo pismu, ki ga je 35 katoliških škofov (po večini iz južne Amerike) v ta namen poslalo papežu.

Mreži IMWAC so se pridružili tudi predstavniki mednarodne »Federacije poročenih katoliških duhovnikov in krščanskih homoseksualnih skupnosti«. Na že omenjenem srečanju Združenja teologov Janez XXIII v Madridu je izjavil njihov tajnik teolog Juan José Tamayo Acosta v nagovoru ´Koncil za 21. stoletje´: ´Z namenom, da se obnovi konciliarna tradicija krščanstva,´ katero zastopa gibanje »Smo Cerkev«, smo s podporo stotin katoliških skupnosti in štiridesetih latinsko ameriških škofov, zaprosili da se prične postopek za sklicanje koncila.´

Na že omenjenem kongresu ´Drugačna Cerkev je mogoča´ je sodeloval tudi Kolektiv Lambda iz Valencije s temo ´Krščanstvo in homoseksualnost´, medtem ko so druge delavnice obravnavale teme kot: Perspektiva vrste, Feminizem ekologija in krščanstvo, Žensko duhovništvo v katoliški Cerkvi. Posebna okrogla miza je razpravljala o ´različnih vrstah družine´´, kjer so se pohvalno izražali o ´feminističnih gibanjih za spolno osvoboditev´ in so podprli ´pravico´ homoseksualnih ´družin´ do posvojitve otrok.

Mednarodna kampanja za nov koncil

Pismo, ki ga je poslala omenjena skupina nad trideset katoliških škofov papežu pod naslovom ´K novemu koncilu´ in ki vsebuje prošnjo za sklicanje novega participativnega in soodgovornega koncila, je bilo dano v javnost aprila leta 2002. Med organizacijami, ki so to iniciativo podprle so tudi ´Katoličanke s pravico odločanja´, in 142 raznih španskih združenj, med njimi več takih, ki predstavljajo homoseksualce in lezbijke, pridružile pa so se tudi skupine iz Argentine, Uruguaya, Mehike, Peruja in Kolombije.

V uvodu mednarodne iniciative za nov koncil katoliške Cerkve beremo, ´da je ta iniciativa samostojna in ni vezana na kako cerkveno ali civilno organizacijo´, da pa je ´na razpolago vsem katoliškim vernikom ter prosi podporo vseh oseb in organizacij, ki jih to zanima.´ Na drugem mestu dodaja, da je to ´kolektivna prošnja svetemu očetu, naj prične v katoliški Cerkvi proces za sklicanje novega vesoljnega cerkvenega zbora´ (...) ´pri katerem naj bodo udeleženi katoličani iz vsega sveta ob sodelovanju drugih krščanskih cerkev in drugih ver.´

Pobudniki iniciative zagotavljajo, ´da je nastala ta med osebami, ki imajo visoke odgovornosti v katoliški Cerkvi´, da pa so se odločili ´ne razpravljati o podrobnostih in konkretnih temah pričakovane obnove´. Pomeni, da vsaj zaenkrat ne nameravajo razložiti, v čem naj bi bile reforme, ki jih nameravajo zahtevati na bodočem koncilu. Kljub temu pa omenijo, ´da se tisti, ki do zdaj zagovarjajo potrebo po novem koncilu, nanašajo´ na teme kakor ´spolna in družinska morala´, ´različni načini življenja spolnosti, doživljanja materinstva, in razumevanja koncepta družine´, ´pristop žene do duhovništva´, ´ne obveznost duhovniškega celibata´, in ´ponovna vključitev in pozitivna cenitev poročenih duhovnikov.´

V dokumentu ´Bilanca in perspektive 2002-2003´, ki so ga izdali 15. septembra 2003 pobudniki gibanja za novi koncil zagotavljajo, ´da skrbno pazijo, da ne bi prizadeli rahločutnosti nikogar in da ne bi dali povoda za obtožbo, češ da so proti papežu in sedanjemu vodstvu Cerkve´. Vendar sta koordinatorja iniciative »Proconcil« Emilia Robles in Javier Malagon, ki sta bila med 1996 in 2002 koordinatorja gibanja »Smo Cerkev« v Španiji, med leti 1998 in 2002 pa sta bila člana mednarodne koordinacije IMWAC (International Movement We Are Church) in leta 2002 sta koordinirala Mednarodno srečanje za prenovo katoliške Cerkve pod geslom ´Drugačna Cerkev je mogoča´, na katerem so propagirali ´perspektivo vrste´, ´različne vrste družine´, (beri poroka med homoseksualci) in ´posvečanje duhovnic v katoliški Cerkvi´.

V predstavitvi kampanje pravijo koordinatorji »Proconcila«, da je namen iniciative za nov koncil katoliške Cerkve povzročiti debato v ´skupnostih, župnijah, škofijah, redovih itd.´ in da bodo ´pripombe, mnenja in predlogi´, ki jih bodo dobili, ´uporabljeni med leti 2003 in 2005 za objavo širšega, bolj podrobnega in poglobljenega dokumenta´, ki bo objavljen in ´dan na razpolago tudi cerkveni hierarhiji´.
 
Julija 2004 je »Proconcil«, zatrdil, da ´je v povezavi z vso Cerkvijo in še posebno s Petrovim naslednikom´ ter da je dobil do takrat nad 12.000 podpisov, med katerimi sta 2 kardinala, 41 škofov, 998 duhovnikov in 442 telologov. Škofje, ki so podpisali inicativo so iz Brazila, Bolivije, Argentine, Ekvadorja, Mehike, Guatemale, Peruja, Filipinov, Indonezije in Japonske. Ni omenjeno, da podpirajo to iniciativo tudi razne disidentske organizacije kot Mednarodno gibanje ´Smo Cerkev´, ´Katoličanke za pravico odločanja´. To da misliti, da poskušajo organizatorji pobude prikriti resnične namene, ki jih imajo s sklicevanjem koncila in da morda marsikateri škof, ki jo je podpisal ni bil informiran o dejavnosti in namenih organizacij, ki iniciativo podpirajo.
 
Gornje informacije so izvleček iz izčrpnega ´Poročila o mednarodnem gibanju Smo Cerkev´, ki je bilo napisano novembra 2003. Tudi to Poročilo ne zajame celotnega disidentskega gibanja v katoliški Cerkvi, ki ima v različnih škofijah in deželah lahko različne oblike.