Prvi in drugi november sta »svetovna dneva« molitve za pokojne. Med dušami v vicah so morda tudi naši najbližji: starši, stari starši, bratje, sestre, bratranci, drugi sorodniki, naši dobrotniki, pokojni uèitelji, profesorji, sosedje, sodelavci, tisti, ki so gradili naša stanovanja, ki so delali stroje, gradili tovarne, pisarne, kjer delamo in drugo, kar nam olajša življenje; ti, ki so dali svoje življenje, da mi živimo v miru itd.

Vsi ti so naši veliki dobrotniki. Mi smo njihovi »dolžniki«. Sedaj jim ne pomaga nobena stvar, razen duhovna pomoè, èe jo še potrebujejo zaradi zadošèevanja v vicah. Kolikor bolj se je kdo z grehi »zadolžil pred Bogom«, in še ni popravil nezvestobe na zemlji, toliko dalj mora zadošèevati v vicah. V svoji dobroti Bog dopušèa, da jim pomagamo mi. Molitev, udeležba pri sveti maši na delavnik, raznovrstna dobra dela, žrtve, sveto obhajilo, namenjeno za duše v vicah, in podobno je edina pomoè, ki jo potrebujejo pokojni in jo od nas prièakujejo.

Kristjani, ki èutijo hvaležnost do pokojnih, prvega novembra zveèer zanje zmolijo vsaj tri dele rožnega venca. Nekateri to storijo doma, drugi pa se potrudijo in pridejo v cerkev, da molijo rožne vence pred Najsvetejšim. Molitev skupno z drugimi ima veèjo »vrednost«, saj Jezus pravi, da kjer sta vsaj dva ali trije zbrani v Njegovem imenu, da tudi On moli skupaj z njimi. Molitev v navzoènosti Kristusa v tabernaklju ima še veèjo težo.

ODPUSTEK

Za duše v vicah lahko namenimo odpustek, ki ga je možno pridobiti z obiskom pokopališèa, in molitvijo za rajne v prvih osmih dneh novembra. Prav tako v vseh cerkvah 1. in 2. novembra, ali prejšnjo ali naslednjo nedeljo, kdor moli vsaj oèenaš in vero, in je bil pri spovedi in obhajilu te moli po namenu svetega oèeta.
Odpustek se nanaša na odpušèanje »kazni«, ki smo si jo zaslužili s storjenimi grehi.

Jezus je zadostil za vse grehe sveta. Veliko zasluženje imajo tudi Marija, svetniki in pobožni ljudje. Iz tega zasluženja Cerkev naklanja odpustek èasih kazni ljudem ali po ljudeh, ki storijo veliko duhovno dobro delo; èe dobro pripravljeni prejmemo zakrament svete spovedi, pobožno prejmemo sveto obhajilo, molimo in nismo navezani na noben greh. Gre za to, da se èlovek z vsem srcem približa Bogu, poskrbi za osebno svetost in se odloèi za bolj temeljito duhovno življenje. Èe ne izpolnimo dobro vseh omenjenih dobrih del, je odpustek delni, pomeni, da Bog odpusti èasne kazni v sorazmerju s storjenim.

http://zupnija-fuzine.rkc.si/index.php?id=230&fmod=0
Glej tudi: http://zupnija-fuzine.rkc.si/index.php?id=25&fmod=0