Kako premišljevati božjo besedo in živeti z njo

– Poskrbi, da bo tvoja duša prazna, odprta, mirna in brez tesnobe, polna pa vedrega pričakovanja, saj ti sam Gospod prihaja naproti v svoji božji besedi.

– Ko izbereš besedilo in pokličeš Svetega Duha, beri počasi, zelo počasi, s pogostimi odmori! Pomisli, da Bog govori tebi, zdaj, s temi besedami, ki jih bereš.

– Branje mora biti preprosto in brez pričakovanj, da bi našel kaj uporabnega in koristnega za razrešitev lastnih problemov, za dopolnitev nauka ali resnic ... Gospod se bo lahko razodel le sam od sebe, glede na namene in načrte, ki jih ima za tvoje življenje.


Poslušajoče branje

– Medtem ko počasi bereš, poslušaj Boga: Gospod ti govori kot govori oseba osebi! Te starodavne besede Gospod ta hip govori ravno tebi. Poslušaj ga s sprejemljivo in vedro pozornostjo, brez kakršnekoli tesnobe.

– Ne poskušaj preveč razumsko spoznati, kar poslušaš! Ne trudi se, da bi ugotovil, kaj pomeni neki stavek, kaj hoče povedati kaka vrstica, ampak pomisli: »Kaj želi Gospod meni povedati s temi besedami?«

Če ti nekateri izrazi »ne povedo« veliko ali pa jih ne razumeš, se zavoljo svoje utrujenosti in tesnobe ne ustavljaj, ampak mirno in svobodno beri naprej!


Praktične podrobnosti

– Lahko se zgodi, da te nekateri izrazi ganejo in v tebi zbudijo globoke in nepoznane odmeve. Ustavi se, premisli jih v svojem umu in srcu, okušaj jih in preudarjaj!

Vzemi svinčnik in jih podčrtaj; ob rob pa zapiši besedo ali kratek stavek, ki na kratko povzame tisti vtis!

– Ko se pri poslušajočem branju pojavijo osebna imena, kot so Izrael, Jakob, Samuel, Mojzes ipd., jih zamenjaj s svojim osebnim imenom in pomisli, da se Bog obrača prav nate.

– Če ti branje »nič ne pove«, ostani miren in spokojen! Mogoče ti bo isti odlomek, ko ga boš bral kdaj drugič, »povedal« veliko. Nad našimi človeškimi dejanji je skrivnost milosti, ki je ni moč vnaprej določiti. Božja »ura« ni naša ura. Pri božjih rečeh je treba imeti veliko potrpljenja.

– Ne prizadevaj si toliko, da bi razumel in natančno razložil dogmatski pomen božje besede, ampak jo poskušaj radostno premisliti v srcu, kot je storila Marija. Razmisli jo v duši! Tvojo notranjost naj preplavijo drhtenje in čustva, ki prihajajo iz božje bližine. »Ohrani božjo besedo«: naj se drhtenje in valovanje nadaljujeta čez dan.


Psalmi

Psalmov ne beremo, ampak jih molimo. V svoj zvezek si zapiši psalme, ki ti največ »povedo«, razporedi jih z ozirom na razna čustva, kot so: občudovanje, hvaležnost, razumevanje, češčenje …

Potrudi se, da boš z vso dušo občutil pomen vsakega stavka in svojo pozornost in čustvovanje poistovetil z vsebino izrazov, ki jih moraš izgovarjati v enakem notranjem tonu kot pisci psalmov!

V svoji domišljiji se postavi v srce Jezusa Kristusa in poskušaj občutiti, kar je ob izgovarjanju teh istih besed on sam začutil. S pomočjo Svetega Duha poskušaj svoje doživljanje poistovetiti z notranjim razpoloženjem molitve. Moli z občudovanjem in zahvalo, kakor je v duhu psalmov čutilo Jezusovo srce.


Obveznost (v življenju)

Poskusi preiskati svoje življenje v luči božje besede s tem, da stalno uporabljaš poslušano božjo besedo v konkretnem življenjskem položaju, ko se vsak hip sprašuješ: »Kaj mi govori Bog?«, kaj pomeni ta stavek za moje življenje, na kakšen način se merila, ki jih zaobsega prav ta božja beseda, vpletajo v moj način mišljenja in delovanja, kaj moram še spremeniti. »Kaj bi Jezus naredil na mojem mestu?« Kolikor se tvoja duša prilagodi »duši« Boga, toliko postaneš Gospodov učenec.

Če v kateremkoli trenutku poslušanja božje besede v srcu začutiš željo po molitvi, Gospodu svobodno odpri srce!


Povzetek:

– Božjo besedo beri počasi,
– radostno jo okušaj,
– z vsem srcem o njej razmišljaj,
– marljivo jo uporabi v življenju.

Naj bo božja beseda zate:
– luč, ki razsvetljuje tvojo pot,
– kruh, ki hrani tvojo dušo,
– ogenj, ki prižiga gorečnost,
– pot, ki te pelje v odrešenje,
– utrip, ki spodbuja tvojega duha,
– življenje, ki se nikoli ne konča.