Sveto obhajilo

Besede Gospoda Jezusa sestri Favstini

»Želim se združiti s človeškimi dušami. Moja radost je zediniti se z dušami. Vedi, moja hči, kadar pri obhajilu prídem v srca ljudi imam roke polne vsakršnih milosti in jih želim izročiti dušam. Ljudje pa se name ne ozirajo celo puščajo me samega in se ukvarjajo s čim drugim. O kako žalosten sem, ker ljudje niso spoznali ljubezni.«
»O kako me boli, da se kristjani tako malo združujejo z menoj v svetem obhajilu. Čakam nanje, oni pa so do mene tako brezbrižni. Ljubim jih tako nežno in iskreno, oni pa mi ne zaupajo. Želim jih obsipati z milostmi - oni jih nočejo sprejeti. Do mene se vedejo kakor do nečesa mrtvega, moje Srce pa je vendar polno ljubezni in usmiljenja.«

Sveto obhajilo v življenju sestre Favstine

»Nadvse slovesni trenutek mojega življenja je tisti, v katerem prejmem sveto obhajilo. Po vsakem svetem obhajilu hrepenim in za vsako sveto obhajilo se zahvaljujem presveti Trojici.«
»Danes se pripravljam na príhod Kralja. Kaj sem jaz, a kaj si ti, o Gospod, kralj slave - nesmrtne slave. O srce moje, ali se zavedaš, kdo danes prihaja k tebi? Da, vem to, ampak začuda tega ne morem razumeti. O če bi bil to  samo kralj, toda to je Kralj kraljev, Gospod gospodov. Pred njim trepeta vsakršna moč in oblast. On danes prihaja v moje srce. Že slišim, da se bliža, prihajam mu naproti in ga povabim k sebi. Ko je vstopil v bivališče mojega srca, je mojo dušo prevzelo tako veliko spoštovanje, dá je od osuplosti omedlela in padla pred njegove noge. Jezus ji podaja svojo roko in jo ljubeznivo povabi, naj prisede. Pomiri jo: „Vidiš, zapustil sem nebeški prestol, da bi se združil s teboj. To, kar vidíš, je šele kanček in tvoja duša od Ijubezni že omedleva, toda kako se bo začudilo tvoje srce, ko me boš zagledala v vsej slavi! Toda hočem ti reči, da se mora to večno življenje začeti že tu na zemlji. Vsako sveto obhajilo le vedno bolj usposablja za večno združenje z Bogom“.«


Jezus, vate zaupam. Izbrane molitve svete Favstine. Stična, Cistercijanska opatija, 2001.