Napuh, začetek vseh grehov

Napuh je ljubezen do lastne odličnosti. Sodim, da je napuh velika pregreha, kajti velik greh je moralo biti to, kar je pahnilo angele z neba, strašen greh, ker jih je naredil za hudobne duhove in jih za vedno izključil iz božjega kraljestva. V resnici je napuh velik greh in začetek vseh ostalih grehov, kakor pravi Sveto pismo: Vir vseh grehov je napuh. In da ga ne boš imel za nekaj majhnega in ga podcenjeval, te isto Sveto pismo opozarja: Začetek človeškega napuha je odpasti od Boga.

Je to greh, ki te vrže v temo, da zlorabiš svobodno voljo in te tako loči od Boga ter te zavede v vse mogoče druge grehe, tako da tisti, ki je bil tovariš angelov, postane svinjski pastir, potem ko je zapravil svoje premoženje s slabimi ljudmi.

Da bi se ti znal boriti proti tej pregrehi napuha, se je Bog rodil v ponižnosti. To je vzrok, to je tisti veliki greh in težka bolezen duš, ki je bila povod, da je prišel z nebes vsemogočni zdravnik v podobi hlapca. Trpel je zasramovanje in je umrl na križu, da bi z učinkovitostjo tako močnega zdravila pozdravil človeško ošabnost.

Naj te ne prevara napuh, če vidiš, da je poln dobrih del. Vedi, da vrši nekatera zelo podobna ali pa celo enaka dela, kot jih vrši ljubezen. Ljubezen daje jesti lačnim, isto dela tudi napuh; toda ljubezen dela to, da bi bil Bog proslavljen, medtem ko napuh išče svoje hvale. Ljubezen oblači nagega, in tudi napuh ga oblači; posti se ljubezen, posti tudi napuh; ljubezen pokopava mrtve, isto dela tudi napuh.

In kako prepoznati, ali je napuh tisti, ki navaja k delanju dobrega? Kdo to pozna? Usmiljenje in napuh dajeta jesti lačnemu, sprejemata tujce in pomagata revežem. Ljubezen, to se pravi, človek, ki ga nagiba Ljubezen, izpoveduje Kristusovo ime in zato trpi mučeništvo. Tudi napuhnjen človek da življenje izpovedujoč Kristusa, toda prvi ima ljubezen, drugi ne. Tisti, ki ga ne vodi ljubezen, naj posluša apostola Pavla, ki pravi: Tudi če bi razdal vse svoje imetje revežem in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorelo, pa bi ne imel ljubezni, mi nič ne koristi.

Stopi zatorej v svojo vest. Njo moraš vprašati, ne oziraj se na bujnost vej, glej marveč na korenino, ki je v zemlji. Je ta korenina napuh? Če tudi imajo tvoja dela videz dobrih del, v resnici tvoja dela ne bodo dobra. Je ljubezen korenina? Bodi miren, nič slabega se ti ne bo pripetilo. Napuhnjenec se laska, medtem ko je tisti, ki dela iz ljubezni, strog. Prvi da obleko, drugi kaznuje. Oni da obleko, da bi ugajal ljudem, ta kaznuje, da s kaznijo popravi bližnjega. Veliko bolj je všeč Gospodu kazen iz ljubezni, kot miloščina iz napuha. Pojdi zatorej vase in v vsem, kar delaš, imej pred očmi Boga, ki je priča. Kadar torej delaš prav, ne boj se, če te vidijo, boj se le, da ne boš delal zato, da te vidijo. Naj te le vidijo ljudje, toda zato, da slavijo Boga.

Kadar se izmikaš pogledu ljudi, ko delaš dobro, oropaš bližnjega dobrega zgleda in hkrati zmanjšaš slavo božjo, ki bi jo od tvojega dobrega dela lahko prejel. V tem primeru daš miloščino dvema lačnima: enemu daš kruha, drugemu daš pravičnost. Med tema dvema lačnima se nahajaš ti, ki delaš dobro. Če ljubezen da jesti prvemu, se usmili obeh in obema poskušaj pomagati, čeprav drugi potrebuje samo dober zgled, da ga bo posnemal.

Ne boj se: če imajo napuhnjeni ljudje svoje praznike, jih imajo tudi ponižni. Hrana ponižnega je pravičnost, enako kot je hrana grešnika napuh. Zato tudi ni čudno, da je srce napuhnjenega nenasitno. Tudi napuhnjeni hočejo služiti evangeliju, v resnici pa služijo le sebi, kajti mislijo samo na to, kar je v njihovo korist, ne pa kar je v slavo Jezusa Kristusa. Gorje pa tistemu, ki išče samo svojo korist!

Tudi če bi delal čudeže, se ne napihuj, veseli se marveč, da je tvoje ime zapisano v nebesih. Nesrečen si, če tvoje ime ni zapisano v nebesih! Ti mar grozi, ker ne obujaš mrtvih? Ali pa ker ne hodiš po vodi? Ali pa ker ne izganjaš hudobnih duhov? Če si dobil milost, da delaš velika dela, jo uporabljaj s ponižnostjo, ne z napuhom, kajti sam Gospod pričuje, da so tudi nekateri lažni preroki delali čudeže.

Gospod, če nisem popolnoma prost tega velikega greha, ki je napuh, bodo moje besede prijetne ljudem, ne bodo pa prijetne tebi. Napuhnjen človek gleda samo na to, da bi ugajal ljudem; ponižen pa nasprotno obrača pogled v svojo notranjost, kjer ti bereš razločno in skuša tebi ugajati. Zatorej moja edina slava obstaja v pričevanju moje vesti in tako bom dejal: O, Gospod, moja pomoč in moj rešitelj! Moja pomoč v dobrem, moj rešitelj od slabega. Moja pomoč, da vztrajam v tvoji ljubezni, moj rešitelj, da me rešiš moje hudobije.