Bog se je učlovečil, da bi svet odrešil

Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu.

S trenutkom, ko se je Božji Sin učlovečil, se je svet spremenil. Prišla je Luč, da bi premagala moralno noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«, prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej »dolini solz«, smer, ki pelje v Nebesa.

V zgodovini človeštva so nekatera rojstva zaznamovala državo ali celo imperij, tako kot npr. rojstvo Cezarja Avgusta, vendar njegovo rojstvo je odmevalo le na človeštvo njegovega časa. Medtem ko je Kristusovo rojstvo zaznamovalo vse ljudi vseh časov in vseh krajev. On je Rešenik sveta.

Katekizem nas opozarja na to dejstvo:

Beseda se je učlovečila, da bi nas odrešila in nas spravila z Bogom. (št. 457);

Beseda se je učlovečila, da bi bila naš vzor svetosti. (št.459);

Beseda se je učlovečila, da bi nas napravila »deležne božje narave«. (št.460).

Ko to prebiramo, se kar zamislimo, ker je naše življenje tako revno, če ga primerjamo s Kristusovim življenjem. Vendar tudi naše življenje ima neko trascendenco, ker nam sam Bog nalaga neko poslanstvo. Zaupal nam je duše, ki jih moramo odrešiti. To so ljudje, ki jih bo Bog odrešil po naši priprošnji, naši molitvi, naši žrtvi, naši apostolski dejavnosti.

Cerkev potrebuje danes, bolj kot kdaj prej, radodarne ljudi, ki so pripravljeni darovati se za Kristusa; potrebuje ljudi, ki so pripravljeni oznanjati resnico; ljudi resnično svete, ki živijo po Kristusovem zgledu, in so navdušeni z mislijo, da bi svet spoznal Kristusa; potrebuje osvajalce, v vsem zveste Cerkvi, ki jasno vedo, kaj je njihovo življenjsko poslanstvo v današnjem svetu.