Duhovna posvojitev

Duhovna posvojitev je molitvena obveza, javna ali zasebna zaobljuba osebe, da bo z molitvijo in žrtvijo devet mesecev spremljala otroka, ki mu grozi splav. Tako posvojitelj moli in spremlja konkretnega otroka, katerega spol, ime in starše pozna samo Bog. Moli pa tudi za njegove starše, posebej za mamo, in tako pomaga, da se otrok gotovo rodi.

S to molitveno pobudo so si za življenje začeli prizadevati patri pavlinci v Varšavi, korenine pa ima v fatimskih prikazovanjih. V Sloveniji so jo začeli širiti duhovniki dekanije Trebnje, ki so v letu laikov na ta način želeli povabiti laike h konkretnemu apostolatu. Apostolat laikov dobiva z duhovno posvojitvijo zelo konkretne razsežnosti. Tudi tisti, ki niso mogli podariti življenja lastnim otrokom, imajo lahko svojega otroka. Tudi tisti, ki so zaradi starosti ali bolezni priklenjeni na bolniško posteljo, lahko skrbijo za otroka. Mirko Simončič, dekan dekanije Trebnje, pravi, da iskrena molitev dela čudeže – ne samo da našemu narodu lahko reši še nerojena življenja, pač pa tudi rešuje plehkosti in vsakemu molivcu bogati življenje in prinaša duhovno rast. Opaža, da so ljudje pobudo že lepo sprejeli, in verjame, da so njeni sadovi že opazni v konkretnih dogodkih.

Kako torej moliti? Posvojitelj se najprej zaobljubi, da bo molil za otroka, ki mu grozi nevarnost splava. Pri tem javno ali zasebno izreče naslednjo zaobljubo:
Presveta Devica Marija! Navdahnjen(a) z željo, da pomagam rešiti življenje nerojenih, se jaz (ime) trdno odločim, da bom od današnjega dne devet mesecev redno molil(a) za dete, ki mu grozi splav, za njegovo mamo in očeta in tako duhovno posvojil(a) tega otroka, čigar ime pozna samo Bog.

Posvojitelj moli samo za enega otroka in sicer devet mesecev, kolikor traja nosečnost. Bogu vsak dan daruje svoje trpljenje, preizkušnje, starost ali bolezen. Lahko tako, da zmoli desetko rožnega venca, redno pa moli tole molitev:

Gospod Jezus,
na priprošnjo tvoje Matere
Marije, ki te je z ljubeznijo
nosila in rodila, in svetega
Jožefa, moža žive vere
in zaupanja v Božjo previdnost,
ki je skrbel zate, te prosim
za nerojeno dete, ki sem ga
duhovno posvojil(a), ker mu
grozi smrtna nevarnost.
Prosim te, daj njegovim
staršem moči, poguma
in ljubezni, da svojemu
otroku podarijo življenje,
ki si mu ga ti naklonil.

Če posvojitelj molitev kakšen dan opusti, jo naslednji dan pomnoži. Če molitev opusti za več kot dva tedna, obnovi zaobljubo in začne znova. Vztraja v prepričanju in veri, da bo Bog rešil otroka, njega pa zaradi njegove ljubezni obilno blagoslovil. Na svojega posvojenca naj se večkrat spomni tudi po zaobljubljenih devetih mesecih.