Katekizem katoliške cerkve o Mariji

Brezmadežno spočetje

490 Bog je Marijo, da bi postala Odrešenikova Mati, »obogatil z darovi, vrednimi takšne naloge«. Angel Gabrijel jo je v trenutku oznanjenja pozdravil kot »milosti polno« (Lk 1,28). Da bi mogla dati svobodno pritrditev, je bilo dejansko potrebno, da jo je božja milost povsem prešinila.

491 »Cerkev se je v teku stoletij zavedala, da je bila Marija, ki jo je Bog »napolnil z milostjo«, odrešena že ob svojem  spočetju. Prav to izpoveduje verska resnica o brezmadeženem spočetju, ki jo je 1854 razglasil papež Pij IX:

Blažena devica Marija je bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in posebni pravici, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog glede na zasluženje Kristusa Jezusa, Zveličarja človeškega rodu.

492 Ta »sijaj popolnoma edinstvene svetosti«, s katerim je bila«obdarjena od prvega trenutka«, ji v celoti prihaja od Kristusa: Marija je »zaradi zasluženja svojega Sina odrešena na odličnejši način«.  Bolj kakor vsako drugo ustvarjeno osebo jo je Oče »iz nebes v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom«. »V njem jo je pred stvarjenjem sveta izvolil, da bi bila pred njegovim obličjem sveta in breznadežna, v ljubezni«.
 
493 Cerkveni očetje vzhodnega izročila imenujejo božjo Mater »vso sveto« (»panagia«), slavijo jo kot »prosto vsakega madeža greha, na neki način oblikovana od Svetega Duha in narejena za novo stvar«. Po božji milosti je Marija vse svoje življenje ostala obvarovana vsakega osebnega greha.

Na kratko

508 V Evinem potomstvu je Bog izbral Devico Marijo, da bi bila mati njegova Sina. »Polna milosti« je »najlepši sad odrešenja«: že od prvega trenutka svojega spočetja je obvarovana slehernega madeža izvirnega greha in je ostala brez vsakega osebnega greha vse življenje.


Katekizem katoliške cerkve, ( Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana, 1993, stran 141)