»Marija, moja ljubljena hči«

Pričevanje Scotta, nekdanjega ameriškega protestantskega teologa in njegove žene Kimberley Hahn, ki sta v Svetem pismu, korak za korakom odkrila pot do katoliške vere.

Scott:
»Med božičnimi prazniki sva se zapeljala v Steubenville na uvodni pogovor z očetom Scanlanom in dr. Schreckom. (…)

Med pogovorom nama je oče Scanlan zaupal tudi svoje nekdanje težave in pomisleke v zvezi z marijansko doktrino in češčenjem Marije. Kimberley je bilo nadvse všeč slišati, da se je moral katoliški duhovnik močno potruditi, da je njegovo razumevanje in spoštovanje Marije lahko raslo. Zelo pozorno ga je poslušala, ko je razlagal, kako je šele pred kratkim odkril in spoznal, da je marijanska doktrina in pobožnost v resnici močno utemeljena v Svetem pismu in osredotočena na Kristusa, če je le pravilno razumemo in izvajamo v luči drugega vatikanskega  koncila. (…)

Kimberley:
»Še vedno pa so mi na poti do spreobrnjenja stale nekatere mogočne ovire, še posebno Marija. Scott je to dobro razumel - pred časom je bil tudi sam na tej točki. Ko je torej izvedel, da bo na najino gimnazijo prišel predavat o Mariji dr. Mark Miravalle, me je povabil na predavanje. Mislila sem, da mi bo gotovo koristilo, če to slišim in da se bodo s tem nemara končali prepiri in debate, v katere sva se s Scotton pogosto zapletala. (...)

Poslušala sem razlago dr. Miravallea o nauku katoliške Cerkve glede Marije.

Prvič, Marija ni boginja - zasluži si spoštovanje in češčenje, a ne češčenja po božje, ki gre samo Bogu samemu.

Drugič, Marijo je njen Sin oblikoval, kakor ni bila nikoli prej in ne bo nikoli poslej oblikovana nobena mati.

Tretjič, Marija se je veselila v Bogu, svojem Odrešeniku, kakor je sama molila v Magnifikatu, ker jo je Jezus že ob njenenem spočetju obvaroval vsakega greha. Z drugimi besedami, njena brezmadežnost je bila dar božje milosti, ki jo je obvarovala pred vsakim grehom. (..)

Četrtič, Marija vzdevka Nebeška Kraljica ni dobila zato, ker bi se bila poročila z Bogom (kakor sem tudi sama mislila), ampak v znak spoštovanja, ker je bila Kraljica Mati Jezusa, Kralja Kraljev in Davidovega Sina. V Stari zavezi je kralj Salomon, Davidov sin, svojo mater Batšebo povzdignil na prestol na svoji desnici in ji na svojem dvoru izkazoval čast kot kraljici materi. V Novi zavezi pa je Jezus povzdignil svojo mater, Presveto devico Marijo, na prestol na svoji desnici v nebesih, nas pa zavezal, da ji izkazujemo čast kot Kraljici Materi v nebesih.

Petič, Marijino poslanstvo je bilo preko sebe pokazati na svojega Sina in reči: »Njega poslušajte.« (…)

Ko sva se s Scottom tistega večera vrnila domov, sva s lepo pogovorila o vsem, kar je povedal dr. Miravalle. Scott je dodal še svojo primero, da je Marija pravzaprav največja božja umetnina in ta mi je bila res v pomoč pri razumevanju in sprejemanju.

»Marija je božja mojstrovina, umetnina. Predstavljaj si, da greš v muzej, kjer umetnik razstavlja svoja dela. Si lahko predstavljaš, da bi bil ta umetnik užaljen, ker bi ti gledala delo, ki ga sam ima za svojo mojstrovino? Bi ti lahko zameril, ker gledaš njegovo delo in ne njega? »Hej, zakaj pa ne gledaš mene?« Ne, umetnik bi se čutil počaščenega, ker namenjaš pozornost njegovemu delu. Marija pa je od začetka do konca božje delo.«

Potem je nadaljeval: »In če ti kdo pohvali tvojega otroka, ali ga prekineš in rečeš: »Čigave pa so zasluge za to?« Ne, ker veš, da s tem, da izkazuje čast tvojemu otroku, izkazuje čast tebi. Podobno gre slava in spoštovanje tudi Bogu, če spoštujemo in slavimo njegove otroke.«

Vse to sem imela tisti večer v mislih, ko sem molila in prvikrat sem Boga vprašala, kaj si On misli o Mariji. In odgovor v mojem srcu je bil takšen: »Marija je moja ljubljena hči, moj zvesti otrok, moja čudovita posoda, moja skrinja zaveze, ki je prinesla Jezusa na svet.«


Iz knjige Vse poti vodijo v Rim, Scott in Kimberly Hahn, Ljubljana, Družina, 2004