Advent - èas prièakovanja

Eno najlepših izkustev je prièakovanje, veèkrat je celo lepše od izpolnitve. Ali ni otroštvo tako lepo ravno zato, ker otrok vedno nekaj prièakuje in si to v svoji domišljiji naslika v najlepših barvah in podobah? Kakšen žar je v otroških oèeh, ko prihaja Miklavž ali ko se odpirajo darila ob božiènem drevesu. Lepo je gledati ljudi na železniški ali avtobusni postaji ali na letališèu, ki koga hrepeneèe èakajo in doèakajo.

Prièenjamo advent, èas prièakovanja, upanja in hrepenenja. Na mizi pred nami je adventni venec, ki so ga spletle skrbne roke.

Venec ima bogato govorico. Najprej je to znamenje zmage. Vèasih so z njim okrasili zmagovalce v športnih tekmah. Iz takšnega venca na glavi se je sèasoma razvila kraljevska krona, saj so kralji navadno prišli na oblast z zmago nad nasprotniki. Dandanes navadno vidimo venec ob žalostnih trenutkih slovesa. To so venci z mnogimi rožami in dolgimi trakovi. Pozabili pa smo, da so venci tudi znamenje upanja in zmage, in sicer Kristusove zmage nad smrtjo, znamenje njegovega vstajenja od mrtvih. Kaj nam govorijo simboli v adventnem vencu:

- KROG, je najpopolnejši lik, lik brez zaèetka in konca, je starodavno znamenje za Boga, za njegovo popolnost in veènost.

- ZELENJE, ki ne uvene, kaže na naše neunièljivo upanje vanj. Govori tudi o božji zvestobi, ki èloveka spremlja skozi svetle in temne dni.

- SVEÈA spominja na Kristusa, ki se je imenoval prava luè sveta. Naj bo vsako adventno nedeljo veè Kristusove luèi v našem srcu.

Advent nas vabi k novemu zaèetku. Ne recimo, da se ne da niè spremeniti. Ne pustimo, da bi šlo še naprej vse po starem. Preprosto zelenje nas vzpodbuja, naj v veliki pušèavi sveta postanemo majhne oaze, kjer vse zaèenja spet rasti in cveteti. Bodimo zelenice, ob katerih se bodo ljudje radi ustavili, se okrepèali in odpoèili.


Povzeto po knjigi Sejalec na ozarah. Iz oznanila župnije sv. Lenarta, franèiškani, Novo Mesto.