Čistost pomeni več kot vzdržnost

Ali je poljubljanje greh?

Ko se pogovarjamo o čistosti, se večkrat znajdemo v zadregi, saj ne vemo natančno, kaj to je. Morda je naša zadrega še toliko večja, ker se ta zapoved dotika intimnega odnosa med fantom in dekletom, tistega, kar nas v mladosti najbolj mika, draži in privlači.

Zaljubljenci ob odkrivanju ljubljene osebe odkrivajo tudi njene telesne značilnosti. In medtem ko nas družba spodbuja k spolnosti (npr. najstniške pa tudi druge revije, lahka dostopnost kontracepcije …), nas Cerkev vabi k čistosti. Staromodno, ampak zelo napredno.

Čistost je več kot vzdržnost

Čistost pomeni več kot to, da nimaš spolnih odnosov pred poroko. Čistost pomeni spoštovanje, je poudarila Alenka Fras z Urada za družino mariborske škofije. »Človek, ki nosi v sebi krepost čistosti, ne vstopa v odnose z drugimi s sebičnimi nameni in ne postavlja sebe v središče. Čistost osebo napolnjuje z notranjim mirom, kot je rekel Jezus: ´Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali´«.

Cerkveni dokumenti pravijo, da je čistost zmožna živeti le oseba, ki spoštuje sebe in se je naučila opaziti in spoštovati dostojanstvo drugih oseb. Čistost pomeni ljubiti osebno zaradi nje same. »Čistost je duhovna energija, ki ljubezen osvobaja od sebičnosti in nasilnosti. V isti meri, v kateri slabi v človeku čistost, se njegova ljubezen postopno spreminja v sebično ljubezen, to je potešitev želje po užitku in ne več v podaritev sebe.«

Ljudje smo poklicani k ljubezni. Človeška ljubezen obsega tudi telo, telo pa ni nekaj zgolj biološkega, temveč je prežeto s tem, kar smo in kar čutimo. »Spolnost kot telesna podaritev je resnična in v polnosti doseže svoj namen takrat, ko je izraz osebne podaritve moža in žene vse do smrti.«

Kje je meja čistosti?

»Ljubezen mora biti takšna, da se v njej lahko nemoteno razvija osebni odnos, da se v njem lahko razvija človek kot oseba in dozori do tega trenutka, ko nekomu lahko reče za vse življenje da,« je pričel naš pogovor frančiškan p. Pavle Jakop. Poudaril je, da je prav vsak odnos zaznamovan s tem, da je človek moški ali ženska. Tako spolnost ni nekaj, kar človek ima, ampak kar človek je. Vsako telesno dejanje (poljub, objem …) ni nečisto. »Če kdo misli, da si bo samo z vzdržnostjo zagotovil dober zakon, se moti. Bistveno je, da smo spoštljivi, pozorni, iskreni, da se ne vdajamo alkoholu …« Ko dela z mladostniki, je povedal, se zaveda sveta, v katerem živijo, od katerega se učijo, ki se mu prilagajajo. »Danes pa je spolnost trgovina, z njo nekateri dobro služijo in zasvajajo ljudi, ne da bi pomislili na škodo, ki jo povzročajo.« Vendar pa mladi pari še vedno imajo občutek za to, kaj je prav in kaj ne. »Opazita, ko iz svoje spolnosti naredita zmazek, nekaj, kar imata, in ne, kar sta.«

Alenka Fras pravi, da je meja čistosti tam, kjer se začne slaba vest, občutek krivde, omadeževanosti in strah. »Z zlorabo spolnosti (kar samozadovoljevanje in dotikanje spolnih udov partnerja gotovo sta), rušimo nekaj, kar je namenjeno globoki enosti, povezanosti in izražanju pripadnosti.«

Gospostvo nad samim seboj

Čistosti ni, kjer se ljudje užitku ne znajo odpovedati, žrtvovati svojih nagonov in čakati z radostjo. Čistost pomeni prositi Boga, naj vodi tvoje misli, besede in dejanja na vsakem zmenku posebej.

Alternativa je jasna: ali človek ukazuje svojim strastem in doseže mir, ali pa pusti, da ga strasti zasužnijo, in postane nesrečen, je zapisal Papeški svet za družino.

Po čistosti je treba hrepeneti, je rekla Alenka Fras. »Obvladovanje je velikokrat izpit zrelosti in resnične ljubezni, vendar je v življenju nujno potrebno. Tudi v zakonu, ne samo pred njim. Vzdržnost je lahko velika priložnost, da se fant in dekle naučita pogovarjati o svojem pojmovanju telesne bližine, o nežnosti, o izražanju ljubezni …«

Vsak ve, kako težko je miriti strasti. Nina in Roman sta se s tem spoprijela tako, da sta se o stvareh že na začetku odnosa odkrito pogovorila in se zavestno odločila za čistost. »Sedaj sva že nekaj časa skupaj, najin odnos se vedno bolj poglablja in tako si tudi postajava tudi telesno vedno bolj zanimiva. O tem se veliko pogovarjava in o čistosti tudi kaj prebereva. Tako nama je laže, ker spoznavava tudi čustveno in duhovno plat najinega odnosa. K osebni in skupni rasti nama pomaga tudi molitev za trdnost. Se pa izogibava bolj intimnim stikom, ki bi lahko pripeljali predaleč.«

Poudarila sta, da se jima zdi nesmiselno ugibanje mladih, katero dejanje naj razumejo kot spolnost (in greh) ter kaj to še ni. »Zdi se nama, da obstajata dve možnosti: ali se za čistost odločiš ali pa se ne. Vmesnih možnosti ni!«

Pomisleki o čistosti
Kljub vsemu, kar čutimo in kar vemo o čisti in nesebični ljubezni, se nam še vedno oglašajo pomisleki, ki nas nagovarjajo k spolnosti (pred poroko). Nekaj smo jih našteli in prosili pare, naj sami odgovorijo mladim.

#1: Resnično se ljubiva in se namerava poročiti.

Tadeja in Boštjan: »Čistost ni samo priprava na zakon, ampak tudi na zakonsko življenje. Mož in žena sta velikokrat postavljena pred hujše preizkušnje kot fant in dekle v času skupne hoje. Takrat jima je v pomoč trdnost, vztrajnost, vzdržnost v marsičem, ne samo v spolnosti, čeprav sta si te lastnosti med drugim ´pridobila´ pred poroko, ko sta odnos gradila z zidaki čistosti.«

#2: Poročila se ne bova še nekaj let, saj oba še študirava.

Tina in Martin: »To je izgovor. Za poroko ni pogoj diploma, ampak ljubezen, spoštovanje, zaupanje, odgovornost. Odlašanje poroke do tridesetega je veliko bolj posledica tega, da odlašaš odgovorno življenje ali pa nisi prepričan vase in v partnerja.«

Petra in Dejan: »Lahko se poročiš, če se hočeš! Meniva, da so za poroko potrebni osebna zrelost, medsebojna čustvena bližina in veselje do življenja! Mladi le iščejo izgovore, zakaj se še ne poročijo: danes je to študij, jutri služba, nimava stanovanja ipd.«

#3: Saj sva odgovorna: skrbiva za varno kontracepcijo.

Tina in Martin: »To se nama ne zdi odnos odgovornosti. Kontracepcija je nenaravno poseganje v človeški organizem, vsako spreminjanje fizioloških procesov je negativno za organizem, je nasilje nad njim.«

Petra in Dejan: »Kontracepcija je le eno izmed sredstev, ki mlade nagovarjajo in spodbujajo k spolnosti, ki lahko prinaša neželene posledice. Kontracepcija nam namreč prav nič ne pomaga pri gradnji dobrega odnosa, pri razumevanju drug drugega.«

#4: Spolnost je nekaj naravnega, ne pa grešnega.

Petra in Dejan: »Spolnost ni greh, je del nas, je naravna, je nekaj čudovitega. Kot cenimo svoje sposobnosti, kot pazimo in varujemo svoja čutila, tako moramo negovati ter razvijati svojo spolnost, ki je nekaj velikega in posebnega, ker služi podaritvi, služi življenju! Z vzdržnostjo pred poroko se zavestno odločava za najino skupno skrb za ta božji dar in se vzgajava za polnost podaritve.«

Tadeja in Boštjan: »Spolnost je nekaj lepega, dragocenega med možem in ženo, ki s tem dejanjem postaneta eno. Spolnost je v družbi predstavljena zgolj kot užitek, izražanje moči, kot taka pa prinaša le razočaranja, nasilje, nesrečo, bolezni. Vredno se je truditi spolnost razumeti kot vrednoto, ki zakoncema, poleg telesnih užitkov na poseben način omogoča medsebojno podarjanje ljubezni.«